Menu
V sodobnem svetu, kjer se soočamo z naraščajočo energetsko krizo in nujnostjo zmanjšanja ogljičnega odtisa, so obnovljivi viri energije postali središče pozornosti.
Medtem ko nekateri vidijo v sončnih elektrarnah zeleno prihodnost, drugi dvomijo v njihovo učinkovitost in okoljsko trajnostnost.
Toda kaj, če bi lahko razblinili vse te dvome?
Raziskave Yale-ove šole za okolje jasno nakazujejo, da sončne elektrarne konkretno prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Za proizvodnjo elektrike iz sončne energije je potrebnih manj fosilnih goriv, kar neposredno vpliva na zmanjšanje ogljičnega odtisa.
Forbesova analiza obenem potrjuje, da so koristi sončne energije znatno večje od potencialnih negativnih okoljskih vplivov, povezanih s proizvodnjo in odstranjevanjem sončnih panelov.
A razmišljanje o tem nas pripelje do naslednjega okoljskega “problema” sončnih elektrarn…
Četudi proizvodnja solarnih panelov terja določene surovine, napredek v tehnologiji recikliranja in učinkovitosti omogoča, da je njihov celoten vpliv na okolje minimalen.
Poleg tega inovacije v materialih in proizvodnih procesih obetajo še manjši vpliv na okolje v prihodnosti.
Okoljsko ozaveščeni ponudniki sončnih elektrarn obenem skrbijo tudi za ustrezno reciklažo sončnih elektrarn – v Sloveniji se te posebne odpadke v sklopu ZEOS programa ravnanja z odpadki ločeno zbira in oddaja na njim primerna zbirna mesta.
Kakšen pa je sploh izplen vse te zelene preobrazbe?
Na obzorje vse bolj prihaja…
Nasprotovanje sončnim elektrarnam pogosto izhaja iz zmotne predstave o “umazanem denarju”.
Res je, da gre za vročo temo – nekakšen trend z idejo večjega prihranka s strani imetnikov sončnih elektrarn.
A nekateri so mnenja, da je v ta izkoristek trajnostne energije pravzaprav zamaskirana požrešnost proizvajalcev sončnih panelov in proizvajalcev elektrarn, ki z vsako gradnjo seveda tudi sami zaslužijo.
V resnici pa investicije v sončno energijo spodbujajo tudi gospodarski razvoj, ustvarjajo delovna mesta in zagotavljajo dolgoročne prihranke tako za posameznike kot za družbe.
Toda vse več in več sončnih elektrarn lahko pripelje do nasičenosti, ali morda niti ne?
Eden glavnih argumentov tistih, ki se “z vsemi štirimi” borijo proti sončni energiji, je skrb za stabilnost omrežja.
Vendar pa raziskave kažejo, da lahko sončne elektrarne z ustreznim upravljanjem in integracijo prispevajo k večji zanesljivosti in stabilnosti energetskega omrežja.
Študije ameriškega nacionalnega laboratorija za obnovljivo energijo (NREL) tudi potrjujejo, da lahko sončne, vetrne in hibridne elektrarne zagotovijo lasten vir stabilnosti omrežja.
S tem, ko obnovljiva energija izpodriva tradicionalno proizvodnjo električne energije, pa se seveda odpira tudi vprašanje, kako se sončne elektrarne zlijejo skupaj z našim lokalnim okoljem?
Eno je teorija – ideja o idiličnem izgledu naše “zelene dežele” – toda v praksi je situacija v Sloveniji precej bolj raznolika in premišljena.
Sončne elektrarne, nameščene na stavbah, ne samo da izkoriščajo neizrabljene površine, ampak tudi prispevajo k energetski učinkovitosti objektov brez negativnega vpliva na estetiko okolja.
Te elektrarne so primer, kako se sončna energija lahko vključuje v obstoječo infrastrukturo z minimalnim vplivom na vizualno podobo.
Kar zadeva gradnjo na kmetijskih zemljiščih, je res, da zakonodaja in lokalne politike vplivajo na možnosti za namestitev sončnih elektrarn, vendar pa to ne pomeni, da sončna energija v Sloveniji ne more biti prilagodljiva.
Alternativne rešitve, kot so denimo sledilniki sonca postavljeni na številnih neplodnih zemljiščih, zato da optimizirajo izkoristek sončne energije, kažejo na inovativne pristope k izkoriščanju sončne energije.
Pri razpravi o “krajevni neprilagodljivosti” je namreč pomembno upoštevati, da je vsaka energetska infrastruktura kompromis med energetskimi potrebami, okoljskimi vplivi in družbenimi pričakovanji.
V Sloveniji se sončne elektrarne postavljajo z občutkom za lokalno okolje in s prizadevanjem za minimiziranje morebitnih negativnih vplivov.
Zato je mit o krajevni neprilagodljivosti sončnih elektrarn v slovenskem kontekstu večinoma neutemeljen.
Skozi dialog med deležniki, upoštevanje lokalnih predpisov in inovativne rešitve je mogoče sončne elektrarne uspešno integrirati v slovensko energetsko krajino, ne da bi pri tem žrtvovali lepoto naravnega ali urbanega okolja.
Zakonodaja in strateški pristopi omogočajo postavitev sončnih elektrarn na premogovniška jezera, kmetijska zemljišča z omejitvami, zaprta odlagališča odpadkov in celo protihrupne ograje avtocest.
Prav tako zakon predvideva obvezno postavitev fotonapetostnih naprav na nove objekte in parkirišča večjih površin, s čimer spodbuja k širši integraciji sončne energije v infrastrukturo.
Poleg tega je Slovenija dosegla pomemben mejnik s preseganjem 1 gigavata (GW) postavljenih kapacitet sončnih elektrarn v letu 2023, kar dokazuje hitro rast in sprejemanje sončne energije.
Naša država si z nadaljnjimi investicijami in strategijo predvideva še večji razvoj solarnih sistemov, to pa kaže na močno zavezanost zelenemu prehodu.
Ko se svet premika proti trajnostnim in obnovljivim virom energije, je pomembno, da informacije, ki krožijo po spletu, ocenjujemo kritično in na podlagi znanstvenih dejstev.
Ta objektivna dejstva nakazujejo na so, da sončne elektrarne resnično ponujajo obetavno rešitev za nekatere od največjih okoljskih izzivov, s katerimi se danes soočamo.
S preseganjem mitov in zmot, ki obdajajo sončno energijo, pa lahko skupaj gradimo bolj zeleno in trajnostno prihodnost.
Pri Sun Trade vam nudijo raznolike solarne sisteme na ključ, prilagojene vašim željam in zmožnostim:
Slovijo kot zanesljiv ponudnik elektrarn s profesionalno ekipo, ki je samo v letu 2023 več kot 320 strankam pomagala do soglasja za sončno elektrarno, postavili pa so jih zavidljivih 170.
Svoje povpraševanje, na podlagi katerega vam brezplačno svetujejo, lahko oddate TUKAJ.
SUN TRADE, sončne elektrarne, d.o.o.
Obrtniška cesta 8
3220 Štore
© Copyright 2024 Sun Trade d.o.o. Avtorske pravice pridržane | Splošni pogoji